Ko sem pričela kvačkat, sem bila stara nekje 10 ali 11, mogoče celo 12 let. S kvačko me je navdušila mama, za kar sem ji zelo hvaležna.
Potrebovala sem veliko vaje, da sem osvojila vse zanke, verižice, pol šibične petlje … Na začetku sem ob delu velikokrat jokala, tudi zaradi malenkosti: če nisem prav zategnila zanke ali pa je bila kje zanka preveč. Jok mi je pomagal pri zagnanosti, vztrajnosti in trmi, da nisem takoj obupala. Prvi uspehi so mi dali moč.
Zdaj kvačkam že skoraj 30 let. Nastajajo lepi izdelki, ki me pomirjajo, krasijo moj dom in domove prijateljev, znancev. Nekoč, mogoče, tudi vašega : )
Hvaležna sem svoji mami, da je vztrajala z mano, me vodila in mi pokazala vse »finte« ustvarjanja. Ponosna sem nase, da znam in zmorem nekaj ustvariti s svojimi rokami. Kvačkanje mi je kot meditacija.
Vabim vas, da me še naprej spremljate, saj vas bom sproti obveščala. Kvačka me čaka …
Do naslednjič,
Beti
