Primorsko – notranjska regija

Občina Bloke

Grb Občine Bloke. Ploščo ščita deli konveksni lok: zgoraj je modra glava ščita, spodnje polje je srebrno in prikazuje staroveškega bloškega smučarja: to je v črno odet, v črne škornje obut in s črnim klobukom pokrit zajeten možak, ki opirajoč se z desnico na zlati kolec korači z zlatimi smučmi na nogah. Zlati trak, ki ga nosi ščit na svojih zunanjih robovih, lahko služi le kot grbovni okras.

Katja Božnik

Občina Cerknica

Grb občine Cerknica. Prvine grba poskušajo na abstraktni ravni ponazoriti značilnosti naravne krajine občine Cerknica, ki jo v veliki meri odlikuje neokrnjena narava z značilnimi kraškimi pojavi – v prvi vrsti presihajočim Cerkniškim jezerom. Bujna zelena vegetacija travnikov in gozdov se prepleta z elementom vode na vsakem koraku – od tod tudi prepoznavni elementi grba: prepletajo se črte v zeleni in modri barvi. Na dnu polja grba dve zeleni zaobljeno lomljeni črti predstavljata: a) presihajoče jezero s svojimi ponori in jamami, b) travnike, ki jih del leta prekriva jezerska voda, in pa c) zrcalno podobo drevesa, ki raste ob vodi. Vse to so tipične prvine jezerske krajine.
Nad tem modra ležeča črta ponazarja vodo - jezero in simbolizira mir in tišino.

Sanja Habjanič

Občina Ilirska Bistrica

Grb občine Ilirska Bistrica ima čisto simetrično obliko, ki se na spodnji strani zaključi s polkrogom.
Opis: Osrednji simbol predstavlja zlatorumena ladja Liburna na modri podlagi. Ladja ima šest vesel in prislonjeno krmilo ter zastavo na krmnem drogu, obrnjeno proč od smeri vožnje.

Barbara Jenko

7

Občina Loška dolina

Grb občine Loška dolina je po teritorialnem preoblikovanju slovenskih občin v letu 1994, s 01.01.1995 tudi sama postala občina. S celostno podobo je bila določena prvinska podlaga identitete. Za izhodišče je bil uporabljen grb mesta Lož (po pravilih heraldike, da je za grb potrebna podoba v ščitu) iz prve polovice prejšnjega stoletja. Ta grb je rekonstrukcija grba mesta Lož po podelitvi privilegijske listine iz leta 1477.

Florijana Žnidaršič

Občina Pivka

Grb Občine Pivka predstavlja narodni junak Martin Krpan* z “mesarico” in kijem, ki jezdi na rdeči “kobilici” po zelenem griču, vse v srebrnem ščitu.
Natančen opis grba: Grb Občine Pivka je upodobljen na ščitu poznogotskega stila, sanitske oblike. Zajeten možak v modrem suknjiču, črnih hlačah, visokih črnih škornjih in s črnim klobukom na glavi, z zlatim kijem v levici in zlato črno dvojno sekiro na desni rami, jezdi rdečega konjiča s črno grivo in repom, po zelenem griču v dnu srebrnega ščita. Zlati trak, ki ga nosi ščit na svojih zunajih robovih, lahko služi le kot grbovni okras. *V slovenski kulturi uveljavljeni junak Martin Krpan, je bil doma iz Vrha pri Sv. Trojici na Krasu. Življenjske trdoživosti telesno krepkega in umsko bistrega Kraševca ni zmogla krotiti niti togost dunajskega cesarstva, zato pa ga je znala koristno izrabiti za rešitev svojih vladarskih stisk. Naš narodni junak je seveda prispodoba slovenskega kraševskega ljudstva, ki vztraja večno, političnim tegobam in naravnim težavam vkljub, zvest rodni zemlji in lastnemu narodu, klen in značajen.

Jožica Knafelc

Občina Postojna

Grb Občine Postojna je predstavljen na ščitu, sestavljenem iz treh polj modre, rdeče in srebrne barve. Srebrno polje se dviga z dna proti sredini ščita, na njem pa je naslikana človeška ribica v naravni podobi in barvi. V ščitu je srebrni orel belorepec (postojna) z zlatim kljunom, zlatimi kremplji in rdečim jezikom. Postojna je razpeta med rdečim in modrim poljem. Ščit je obdan z ornamentalno bronasto-barvnim okvirjem, na vrhnjem robu pa je srebrna zidana krona s petimi cinami.

Po heraldičnih pravilih je namesto zlate uporabljena rumena in namesto srebrne bela barva.

Marta Kernel