Končno smo kvačkarice in kvačkar dočakali 15. september, ko smo začeli z grbi. Na veliki dan smo eni
začeli ob 9.uri dopoldan, drugi ob 18.uri. To pa zato, ker smo imeli takšne in drugačne obveznosti.
Jaz, ki kvačkam grb Središče ob Dravi, mislim in vem da bomo z Jadranko na čelu zmogle vse to, čeprav je moj grb na oko videti lahek za izdelavo, a ni.
Ko sem prišla z njim nekje na četrtino, sem mogla vse podret ko domine, saj sem naredila veliko napak.
Sploh ne vem kaj sem razmišljala. Verjetno me je kaj zmotilo, saj sem po podiranju opazila, da sem
zašla s poti. Še dobro, da imamo v ekipi carice, ki so me opozorile na napako. Hvala vam. A
vseeno nisem obupala.
No, kljub temu, si nisem mislila, da je bar zame, ta izziv tako težak, da verjetno v nadalje si ne upam
sprejet več takih izzivov, ker te res psihično obremeni. Za take izzive se res moreš dobro pripravit, da ti
laufa kot treba.
Vseeno mi ni žal, da sem v ekipi Slovenija kvačka, v bodoče pa bom temeljito premislila, da v kaj se podam.
Se beremo.
Beti Tomašič
