kvačkarice pomurske regije

Moja družina – mož, hčerka, zet in trije vnuki – oblikuje mene in moj odnos do življenja. So moj navdih, pa tudi tisti, ki postavijo stvari na realna tla.

Od vsega začetka sem tudi članica Društva žena in deklet Kruplivnik, v Občini Grad. Z ročnimi deli se aktivno ukvarjam že 46 let in izdelujem različne vrste izdelkov. Med pomembnimi prejemniki mojih izdelkov je bil tudi že pok. Janez Drnovšek.

Rada pišem. Ljubezen do literature in ročnih del se prepletata. Leta 2006 je izšel moj prvenec Odsev goričkih bregov, zatem leta 2018 Pravljica o gračkem zmaju. Precejšnje število mojih pesmi je bilo objavljenih v različnih knjigah, časopisih in revijah.

Kvačkanje je zame zelo lepa stvar. Veselim se tega izziva. Grb Občine Grad sem že izvezla na platno, če ga bom še skvačkala, bo zame to lep dosežek!

Sem Melita, Prekmurka, živim v Tolminu in sem kvačkala grb občine Rogašovci iz Prekmurja. S kvačko sva se spoznali pred kakšnimi tridesetimi leti in je moja zvesta spremljevalka pri sproščanju in meditaciji. Moji izdelki so večinoma darila za meni ljube ljudi, včasih pa naredim tudi kaj zase.

Ker so moji projekti vedno drugačni sem se odločila pridružiti ekipi Slovenija kvačka in sama sebi dokazati, da bom zmogla tudi to.

Sem Brigita Rozina. Izbrala sem si občino Dobrovnik, moje dobre prijateljice Marike Kardinal. Z Mariko sva skupaj kegljale v reprezentanci in tudi občino poznam. Z možem sva ljubitelja kolesarstva in sva jo že prekolesarila, je čudovita.

Za projekt sem se odločila v hipu, ker mi je zadeva zelo všeč, rada sodelujem v takih projektih. Z ročnimi deli se ukvarjam odkar sem. Naučila me je babica, potem sem vse samo utrjevala. V službo sem se vozila z vlakom in takrat so bila to tudi druženja, da smo si izmenjavale izkušnje in znanja. Sem upokojenka in članica Društva U3 Litija-Šmartno in Rokodelcev Moravče. Z možem pa sva sedaj začela tudi plesti košare in peharje.

Litija je moj rojstni kraj in tu se dobro počutim. Smo v središču Slovenije, ki je tu blizu Vače in Geoss. A če bi izbirala bi šla na morje tam je moj drugi dom.

No tu pa je še nekaj izdelkov, jih imam kar nekaj ampak veliko naredim in razdelim: https://www.facebook.com/babi.rozi

Sem Vida Kocmut, stara 59 let. Prihajam iz občine Lenart. Imam 37-letnega sina in 21-letno hčer (študentko). Po poklicu sem frizerka. S prepletanjem niti sem se srečala že zgodaj v otroštvu, za kar je zaslužna predvsem moja mama, ki pri svojih 97-ih letih še vedno ustvarja. Kvačkanje mi pomeni predvsem sprostitev. Najljubša mi je tehnika irskega kvačkanja, kjer lahko uporabim prosto domišljijo. Z veseljem sem sprejela izziv “Slovenija kvačka” in bom izdelala grb občine Beltinci. Ta projekt je zame veliko več kot zgolj izdelava končnega izdelka, saj nosi v sebi pomembno sporočilo povezovanja ljudi v teh težkih časih in prav zato ne dvomim v naš skupni uspeh.

Sem Bizelanka, torej doma na Bizeljskem, kjer živim vse življenje (61 let) na vinogradniški kmetiji. Ročna dela so me mikala že od nekdaj in sem se lotila marsičesa. Kvačkati sem se naučila v otroštvu in si tam nekje okrog dvanajstega leta skvačkala prvo krilo in brezrokavnik. Nato sem veliko, pravzaprav največ kvačkala, ko sta bila otroka majhna. Skvačkala sem številne odejice, in oblačila zanju. Tudi kak plašček pa tuniko in puloverje zase. Ob šivanju sem se kasneje bolj obrnila k pletilkam ter oblikovanju testa. Znane so moje medene jaslice, ki sem jih prvič izdelala med vojno na Hrvaškem za otroka, ki sta bila pri nas kot begunca.  Zadnja leta je moj hobi številka ena fotografija. Tudi tu sem dosegla nekaj uspehov. Nazadnje sem skvačkala neko igračko za vnuka in pred leti angelčke za okrasitev božičnega drevesa. Zato sem danes vzela v roke kvačko in poskusila, če še znam. Mislim, da ne bo težav, ker sem to C2C tehniko takoj pogruntala in mi kar gre.

Sem upokojenka iz Murske Sobote.Da mi mine čas kvačkam in imam rada izzive.

Sem Mojca Horvat in prihajam iz Rakičana pri Murski Soboti. Sem mama dveh otrok. Zaposlena sem v Termah 3000 v Moravskih Toplicah. Kvačkanje me spremlja že od leta 2004, za katero me je navdušila moja tašča Cilka, za kar sem ji še posebej hvaležna. Ker sem po poklicu tekstilni tehnik so mi ročna dela blizu. Za izziv kvačkanja občinskih grbov me je navdušila prijateljica in s tem spoznanja c2c vzorca kateri mi je zdaj osnovni, saj sem že izdelala kar nekaj izdelkov. Pri tem projektu me moja družina zelo podpira in upam da bo tudi končni izdelek tak.

Sem Mateja Horvat zaposlena v javni upravi. Nad ročnimi deli sem se navdušila v osnovni šoli, kjer sem obiskovala ročna dela, nad samim kvačkanjem pa so me navdušili izdelki, ki sem jih opazovala v trgovinah, še posebej kvačkani prtički, katere je prodajala moja mama. Zaradi tega sem se odločila, da tudi sama poprimem za kvačko. Ker v osnovni šoli ni bilo pravega interesa za kvačkanje, ampak za pletenje, izdelovanje makaramejev, šivanje križcev, sem si po končani srednji šoli izposodila knjigo ABC kvačkanja, ko je nit le stekla skozi prste in sedaj izpod mojih rok nastane marsikaj, od nakita, prtičkov, rož, oblačil, torbic, pa še bi se kaj našlo. Za grb občine Murska Sobota sem se odločila, ker mi je izdelava grba izziv in v ponos.

Sem Zdenka Kos in kvačkam grb za Gornje Petrovce .Kvačkam že od svojega 10 leta. Čeprav kvačkam že tako dolgo se še vedno dopolnjujem. Zanimajo  me različne tehnike  in se jih tudi lotim.

Kvačkati me je naučila moja mami. Bila sem še majhna punčka, najverjetneje pred šolo ali v prvem razredu osnovne šole. Moram priznati, da nisem bila prav navdušena, ko sem pod balkonom slišala razigran smeh mojih prijateljev, jaz pa sem s trdo roko poskušala povleči prejo skozi majhno zanko L Kmalu sem svoje skromno znanje tudi vnovčila. Oče je gojil kanarčke in za lesena gnezda  sem kvačkala prevleke iz ostankov volne. Tako je bilo za samičko gnezdo bolj mehko in kasneje tudi za mladičke. Očkovi prijatelji, ki so tudi gojili kanarčke, so bili navdušeni nad idejo in mi naročili kar nekaj teh prevlekic za gnezda. In tako sem dobila še »finančno« vzpodbudo in dodatno  veselje do kvačkanja. S »prikvačkanim« denarjem sem si lahko kupila kakšen sladoled ali čokolado, ne da bi morala prositi mojo mamo za denar. In to je bilo res super J

V tistem obdobju sem kvačka le kape in prtičke za kakšno darilo. V mojih zgodnjih dvajsetih letih sem kvačko dala v kot za cca 30 let in več, do lanske jeseni, ko sem svoji vnukinji želela nakvačkati oblekico. Še nikoli nisem nakvačkala kakšnega oblačila, ampak v teh časih »ata Goggle« vse pove…..vključila sem se v nekaj skupin in počasi pridobivala nova znanja in kvačkarska poznanstva.

V februarju sem zasledila projekt »Slovenija kvačka«. Všeč mi je bila zamisel povezovanja ljudi iz vseh krajev Slovenije z istim ciljem – nakvačkati vse grbe slovenskih občin in se mogoče uvrstiti v Guinessovo knjigo rekordov. V času korone in izoliranosti ljudi v lastnih domovih, je ta projekt še toliko bolj povezovalen in vzpodbuden. Verjamem, da nam bo skupaj to tudi uspelo.

Sem Ljubljančanka in  kvačkam grb Velike Polane.

Prihajam iz osrčja Prlekije, iz Ljutomera. Vesela in ponosna sem, da lahko kvačkam grb za svojo občino.