kvačkarice osrednjeslovenskE regije

Sem Emi Gregorčič, stara  67 let in  upokojena učiteljica matematike in fizike. Vedno sem rada ustvarjala za otroke, sedaj pa so ročna dela moja ljubezen. Svojo strast prinašam tudi na vnuke, občasno pa imam tudi delavnice. Kvačkanje grba pa mi je še poseben izziv in sem vesela, da bom lahko delala s  to skupino.

Sem Ana Gerčar, magistrica prof. predšol. vzg., zaposlena kot vzgojiteljica v vrtcu. Svoje delo rada opravljam, saj mi omogoča udejstvovanje v vseh hobijih in interesih, ki jih imam sama. Zanimanje za raznovrstna področja me pripeljejo do raziskovanja, kar pa v veliki meri skušam posredovati tudi našim najmlajšim, ki z otroško igrivostjo sprejemajo nova spoznanja in spretnosti. Kvačkam in pletem že od otroških let; veselje do ročnih spretnosti pa rada prenašam tudi na moje tri otroke, mož pa jih, obdane z novimi kapami, jopicami ali trakovi, z navdušenjem fotografira. V svojem življenju si velikokrat zadam kakšen nov izziv, kar je razlog za prijavo na kvačkarski izziv Slovenija kvačka.

Sem Anica Batis, stara 71 let in prihajam iz Trzina. Prijateljica me je opozorila na akcijo kvačkanja grbov in ker je bil trzinski grb še prost, sem se odločila za sodelovanje. Rada delam z volno, sploh če je izdelek uporaben oz. je v ozadju poseben namen. Veselim se izziva.

Sem Milena Jakič, srečna babica. Kvačkam, ker me to sprošča in si zapolnim čas. Največ kvačkam za svoje vnuke. Za projekt sem se odločila, ker je to moj preizkus poguma. Kvačkala bom grb svoje občine, Dobrepolje. Uspelo nam bo!

Moje ime je Jelka. Že 24 leto je moj dom na Pijavi Gorici v občini Škofljica. Tu živim z možem, sinom in hčerko. Sicer prihajam iz prelepe vasice Globel pri Sodražici. Tu sem se v osnovni šoli naučila kvačkati, za kar se moram zahvaliti tedanji učiteljici, ga. Cvar. Začela sem s prtički, zadnja leta pa zlasti kape, klobuk in podobne drobnarije. Med večjimi izdelki pa sem najbolj ponosna na zavese in odejo.

Rada kvačkam tako projektno, kot primeroma ob tem izzivu kvačkanja grbov Slovenije. Moj cilj je/bo (s)kvačkati grb občine Škofljica. Veselim se in hkrati imam tremo. Vendar verjamem, da mi/nam bo uspelo. Da bo kvačka jeseni tekoče tekla, pa me že čaka volna za odejo, ki bo rojstnodnevno darilo, narejena po c2c tehniki.

Sem Lidija Marinč, stara bom 50 let, živim v občini Kostel, v majhni vasici Jakšiči. Kvačkati sem se naučila že v osnovni šoli, od svoje prababice, iz raznoraznih revij … V prostem času najraje vzamem v roke mojo prijateljico kvačko in skupaj izdelava različne stvari (prtičke, zavese, orhideje, dekice … ). Z veseljem sem se udeležila projekta Slovenija kvačka.

Moje ime je Vladka in živim na Brezovici. Sem mamica dveh otrok, starih 4 in 10 let. Pred 6 leti sem si izpolnila željo in se naučila kvačkati. Rada tudi pletem in šivam, ampak kvačka je še vedno glavna meditacija. Najraje izdelujem igrače in oblekice za punčke. Vesela sem da sem se projektu pridružila med prvimi in sem lahko izbrala grb moje občine. 

Sem Darja Kolar. Upokojenka, babica in prababica. Prihajam iz Velenja. Ker je bila moja občina že zasedena sem se odločila da vseeno sodelujem v projektu in tako bom kvačkala grb občine Črna na koroškem, ker tam živijo zetovi sorodniki. Babica in strici. V prostem času se ukvarjam z ročnimi deli kot so vezenje, pletenje in kvačkanje.