kvačkarice jugovzhodne regije
21 občin
Predstavnica: Nataša Lukman
Tina Selšek
Petra Dolšak Malnar
Sem Petra Dolšak Malnar, predana mama Mateju in Leji. Prihajam iz Kostela ob Kolpi – iz dela Slovenije, ki je zelo ponosen na svojo neokrnjeno naravo. Na izziv se prijavljam, ker je kvačka moja prijateljica in zaveznica že iz otroštva. Samo kvačkarice poznamo lepoto meditacije, v katero te tiho zaziblje to ročno delo.
Tudi poslovno se ukvarjam z ročnimi deli in sem lastnica podjetja Pajkec s.p., na Slovenija kvačka pa bom z veseljem kvačkala grb Občine Kostel – naše zelene občine na jugu Slovenije.
Elizabeta Trempus
Sem Elizabeta (Betka) Trempus, »kvačkarica« po srcu in duši. Izdelala bom grb občine Črnomelj. Za kvačkanje me je navdušila stara mama, ki mi je prenesla vse svoje znanje. Z vsakim izdelkom, ki sem ga naredila ali parala, sem svoje znanje nadgradila. Rada kvačkam predvsem uporabne izdelke (oblačila, nakit, prtičke …).
Na Slovenija kvačka sem se prijavila, ker v tem vidim svoj osebni izziv in si hočem dokazati, da zmorem. Menim, da več kot nas bo, močnejše bomo, bolj bomo glasne in bolj se nas bo slišalo. Le tako lahko premagamo nekatere stereotipe o kvačkanju in »kvačkaricah«.
Jelka Gorenc
Slavica Ivazović
Marta Dimnik
Nežika Režek
Slavica Mihelič
Sem Slavica, imam 40 let in sem ponosna mamica dvema prekrasnima fantoma. Zaposlena sem kot logistka v transportnem podjetju. Svoj prosti čas, ki je najpogosteje samo ob poznih večerih, namenjam ročnim delom. Prepričana sem, da mi je bilo veselje do ročnih del položeno v zibelko (klekljam, kvačkam, pletem, šivam). Zame je to najboljša sprostitev po napornem dnevu. Za kvačkanje me je navdušila moja stara mama. Prvo kvačko in klobčič garna mi je podarila pri mojih šestih letih. Kvačkali sva v glavnem prtičke in košarice. Kvačkanje me vedno spominja na najine skupne urice, ko sem kot osnovnošolka in srednješolka med počitnicami kvačkala pozno v noč. Kasneje sem kvačko za nekaj časa pospravila, ker me je moja mami popeljala v svet klekljanja. Izdelujem klekljan nakit, prtičke, svečnike, obeske za ključe. Pred kratkim s sem sklekljala miniaturni grb občine Ribnica. Kmalu za tem, pa sem zasledila objavo Slovenija kvačka. Niti za sekundo nisem razmišljala. Takoj sem poslala prijavo in dobila priložnost, da nakvačkam grb moje občine Ribnica. Komaj čakam, da začnemo. Prepričana sem, da nam bo uspelo in bomo kvačkarice s tem projektom nakvačkale tudi najdaljšo prijateljsko verigo
Dušanka Pavlin
Nataša Lukman
Moji začetki kvačkanja so se začeli 13 let nazaj kot samouk preko YouTube. Začetki so bili zgolj enkrat mesečni zagon. Osem let nazaj sem potrebovala nekaj kar bi me sprostilo ob večerih in kvačkanje mi je dalo ravno ta občutek, da sem pozabila na neprijetne stvari v življenju. Kvačkanje resnično pomirja. Poleg kvačkanja tudi pletem in sicer že 30 let. Kvačkanje in pletenje je bilo včasih namenjeno babicam ob kaminu, a moje mnenje je, da je prav seksi, če se mlajša generacija spoprime s to sprostitveno tehniko.
Moji izdelki so bili že na začetku preobsežni in nikakor ne za začetnico. No tako so rekli drugi, a tisti, ki me poznajo vedo, da zame ni ovir. En večer kvačkanje, naslednji paranje…a pomembno je, da nam na obraz končni izdelek izzove nasmeh. Z veseljem naredim jope, puloverje, šale, deke,….Najbolj sem vesela, ko svoj izdelek lahko podarim svojim prijateljem ob njihovem osebnem prazniku.
Zakaj prijava na izziv kot je kvačkanje grbov? Niti sama ne vem zakaj…verjetno zato, ker imam rada izzive. Velike izzive. In ta projekt je to sigurno, saj se bo po celotni Sloveniji kvačkalo kar 212 občinskih grbov. Komaj čakam na ta izziv. Z veseljem bom naredila grb sosednje občine, občine Žužemberk od koder prihaja moja mama. V tem projektu sem predstavnica JV regije, ki ima 21 občin.
Vesna Klavora
Prijavila sem se za kvačkanje grba Občine Osilnice, najmanjše slovenske občine po številu prebivalcev, iz razloga, ker je tam doma moja mama, ker sem tam preživljala poletne počitnice in ker se tja še vedno rada vračam.
Sicer sem pa precej aktivna na najrazličnejših področjih, sem prostovoljka pri Unicefu, obiskujem univerzo za tretje življenjsko obdobje, rada berem in sodelujem v bralnem krožku(v korona času se dobivamo preko zooma), delam pri upokojencih, rada hodim v hribe, rada potujem in verjetno sem še kaj pozabila.
Kvačkam že od malega, seveda sem začela s prtički, potem sem pletla bolj za otroke in zase, potem je prišlo obdobje, ko se nisem ukvarjala z ročnimi deli in zadnja leta spet bolj intenzivno.
Tudi sama se že dolgo spogledujem z idejo, da bi naredila osilniški grb v kakšni tehniki, npr. iz rož iz krep papirja, vezenje s križci ali kot gobelin, kvačkan, pleten…… Pred leti so klekljarice lotile izdelovale slovenskih grbov ne vem pa, če so naredile osilniškega.
Jana Sever
Ime mi je Jana in prihajam iz Kočevja. Stara sem 32 let in sem mamica treh otrok. S kvačkanjem sem se prvič srečala med prvo nosečnostjo, 11 let nazaj. Navdušila me je znanka in sicer s kvačkanjem copatk za novorojenčka. To je bil moj prvi izdelek. Kasneje je kvačkanje postalo sproščanje in hobi. Kvačkam predvsem za svojo dušo. Nad projektom Slovenija kvačka sem navdušena in sem ponosna, da sem lahko del tega.
Metoda Turk
Sem Metoda, profesorica razrednega pouka, upokojenka, doma iz Šmarjeških Toplic.
Kvačkati sem začela že v osnovni šoli, ne vem točno kdaj, dobro pa vem kako. Takole. Opazovala se starejšo sestro pri kvačkanju in gledala njene kvačkane izdelke. O, kako je vrtela kvačko in kako lepi so bili njeni izdelki. Jopice, kape, krila, pleti, rute, prtički…Dovolj mi je bilo samo opazovanja. Na skrivaj sem vzela njen kvačkan brezrokavnik, ga podrla in si naredila jopico. Za en rokav mi je zmanjkalo volne in morala sem povedati, kaj sem naredila. Sestra ni bila huda, ponosna je bila name. Dobila sem celo volno za drugi rokav. Jopico sem z veseljem nosila, jo večkrat podrla in si naredila kaj novega. Kvačkam že vsaj 55 let.
Zelo rada ustvarjam, kaj malega napišem, predvsem mi je ljuba poezija, slikam v različnih tehnikah in z različnimi materiali, pletem, kvačkam.
Kvačkanje je moja velika ljubezen. Vesela sem in ponosna sem na vsak izdelek, ki ga naredim.
Ker sem Dolenjka, bom kvačkala grb Novega mesta. Malo me skrbi izdelava »Rudolfa IV. Habsurškega«, ki je osrednji lik novomeškega grba. Zelo se veselim izziva.
Suzana Panić
Moje ime je Suzana Panić, živim v Šentilju v Slov.goricah in imam dva otroka. Sem brezposelna.
Tina Štukelj
Sem Tina, kvačkarica belokranjskih korenin, ki živi v Domžalah. V tistem ne-prostem času se ukvarjam s koordiniranjem projektov in raziskovanjem človeške kognicije, svoje možgane pa najraje zluftam v hribih in umirim s kvačkanjem. Sem tudi mami in moja dva nadebudneža mi večkrat podarita kakšno idejo za kvačkanje, tako je tudi nastal levček s svetlečimi ušesi. Skratka, zame je kvačkanje čas in prostor popolne kreativnosti in meditacije ter užitka.