kvačkarice GORENJSKE regije
18 občin
Predstavnica: Zlata Kleindinst
Bernarda Valenčič
Sem Bernarda Valenčič in že od malega ljubiteljica ročnih del. Že kot deklica sem rada posnemala mamo, ki je meni in sestri šivala in pletla oblačila. Midve pa sva enako počeli za svoje punčke. Vse to je preraslo v veliko strast, od šivanja oblek, pletenja puloverjev, kvačkanja jopic do vezenja prtov in gobelinov. No, potem pa so se časi spremenili in pletilke, kvačke in šivanke so šle v kot. Študij, služba in družina so bili prioriteta za nadaljnjih 30 let. Po 20 letih dela v farmacevtski industriji sem šla na samostojno pot alternativne medicine, otroci so odrasli in spet se je prebudila želja po ustvarjanju. Rada delam vse, kar mi pomeni izziv: nova tehnika, nova vrsta izdelka, novi materiali. Zasvojile so me tudi krpanke, slovenske narodne vezenine, čudoviti pleteni ali kvačkani šali, deke…. Mislim, da ni izdelka, ki se ga ne bi upala podstopiti. Bolj je zahteven, raje ga imam.
Izhajam iz občine Komenda, enako tudi moji starši in njihovi predniki. Tudi sama sem si tu ustvarila družino. Žal pa sem za projekt kvačkanja grbov izvedela prepozno in se nisem mogla več potegovati za izdelavo grba svoje občine. Sem pa vesela, da mi je pripadla naša sosednja občina, od koder prihaja tudi moja mlada snaha, Cerklje na Gorenjskem.
Veselim se novega projekta, novih druženj, novih zgodb. Moje izdelke pa si lahko ogledati tudi na FB strani Štrikec.
https://www.facebook.com/strikec.slo
Katja Vuzem
Sem Katja, stara sem 33 let in prihajam iz občine Radovljica.
Kvačkati sem se naučila kar sama preko youtuba. V kvačkanju zelo uživam in imam rada izzive, za to sem se tudi prijavila na ta izziv. C2C tehniko obožujem, osebno je zame ena izmed lažjih in zelo zanimivih tehnik.
https://www.instagram.com/ketycrochet/
Danijela Stojanović Omerzu
Sem mati 3 otrok, dveh fantov in dekleta. Stari so 13, 11 in 8 let. Vsi počasi vstopajo v zanimivo obdobje odraščanja.
Kvačkati me je naučila v rani mladosti teta in ko sem ugotovila kako lahko je to, sem sama sledila shemam v revijah in nakvačkala kar nekaj manjših prtičkov. Lotila sem se tudi večjih prtov.
Nato sem malce pozabila na kvačko in jo na plan prinesla nekaj let nazaj, ko sem razmišljala kaj unikatnega naj podarim prijateljici ob rojstvu sina.
Takrat sem odkrila kako me kvačkanje sprosti po vseh dnevnih obveznostih. Za trenutek pozabim na svet okoli sebe in uživam. Rada tudi šivam, predvsem za otroke in zase. Sešijem tudi kaj v darilo.
Rada vrtnarim, tudi to me sprosti. Rada pečem, čeprav imam že pri tem pomagače, saj se otroci zelo radi “vrtijo” po kuhinji. Na izziv sem se prijavila najprej “malo za hec”. Ko sem spoznala kako velik bo ta projekt sem si rekla, da bom tudi to zmogla in se že veselim septembra.
Kvačkala bom grb mesta Škofja Loka, ki ima kar veliko podrobnosti in bo lep izziv.
Tina Kleindinst Meglič
Moje ime je Tina Kleindinst Meglič, stara 29 let in v projektu Slovenija kvačka bom kvačkala grb občine Tržič v kateri živim že od malih nog. Kvačkam že kar nekaj let, veliko mi je pokazala in naučila moja mami, kar nekaj pa sem se naučila sama preko youtuba. Najraje pa z kvačko izdelujem igračke za naše najmlajše. Moje prve kvačkane igračke so bile hobotnice, ki so potovale v porodnišnice za naše nedonošenčke.
Hmm… Zakaj rada kvačkam? Ja, nekako je to zame neka sprostitev, za zaključek dneva.
Sama sem mati dvema otrokoma, stara 2 in 5 let. V projektu bo sodelovala tudi moja mami Zlata Kleindinst, ki bo nakvačkala grb občine Naklo.
Moje izdelke lahko vidite na moji facebook strani:
https://www.facebook.com/tinakleindinst
Mateja Arhar
Ustvarjanje, naj bo to kvačkanje, pletenje, šivanje, klekljanje, risanje ali izdelovanje izdelkov s pomočjo različnih tehnik, je del mene. Ustvarjam že, odkar pomnim. Kot majhna deklica sem se učila od svojih starih mam in mamice; slednja mi je še vedno velik navdih. Izhajam iz velike družine in tako tradicijo sva nadaljevala tudi midva z možem.
Moji otroci so vselej nosili doma izdelana oblačila. Izmišljevala sem si nenavadne barvne kombinacije, najrazličnejše motive in vzorce. Tudi zase in za ostale moje bližnje sem naredila veliko izdelkov, prav tako so jih deležni tudi moji prijatelji. Sedaj moje izdelke nosijo tudi moji štirje vnuki.
Navdušujejo me čudovite preje in zapleteni vzorci. Bolj je zapleteno, bolj uživam. Svoje znanje prenašam med članice ustvarjalnega krožka, ki ga vodim že skoraj 20 let in poteka pod okriljem KUD Bitnje, katerega sem tudi predsednica. Pa tudi med moje potomke. Sama ustvarjam za svojo dušo; to je prav poseben svet, kamor se lahko zatečem. Moje poslanstvo pa se sedaj nadaljuje tudi v moji najmlajši hčerki, ki študira modno oblikovanje.
Sem umetniška duša. Ne le najrazličnejše ustvarjanje, navdihujejo me tudi druge stvari, ki jih v veliki meri uresničujem. Že od nekdaj sem povezana z glasbo; vrsto let že pojem v zboru, trenutno pa sem tudi predsednica KD Mysterium Kranj. Zelo rada berem, najdem pa tudi čas za pisanje, prevajanje, urejanje besedil in lektoriranje.
V prvi vrsti pa je seveda moja številčna družina; ki se ji v veliki meri posvečam.
Za sodelovanje pri projektu Slovenija kvačka sem se odločila zato, ker imam rada izzive. V veselje mi bo kvačkati enega izmed gorenjskih grbov. V zaupanje mi je bil dan grb Kranjske Gore, ki ga bom z največjim entuziazmom predala županu. Grb Kranjske Gore ima precej zahteven motiv, ki mi bo pomenil super izziv. Komaj čakam, da dobim v roke preje in izrisan motiv.
Tanja Cilenšek
Sem Tanja, mamica treh otrok, ki so glavni vzrok za moja kvačkarska ustvarjanja. S pletenjem me je kot otroka seznanila moja mami, za kvačko pa sem prijela po rojstvu mojih otrok, saj sem za njih želela kaj lepega ustvariti. Sodelovanje v projektu pomeni zame en nov izziv, s katerim se bom z veseljem spoprijela.
Katarina Borovšak
Sporočilo: Sem 47 letna voznica avtobusa, mati 3 odraslih sinov, ter babi 2 vnučkov. Kvačkat sem se naučila v 4 razredu OŠ, vendar je kvačka počivala, do rojstvo 1 vnukice, potem pa je šlo serijsko in se nisem mogla ustaviti, še vedno zavore ne delujejo, padla sem v to odvisnost in ne morem, ne želim še je rešiti. Kvačko vzamem v roke tudi če imam samo 10 minut časa, pred odhodom avtobusa, ni važno, samo da se kvačka. Veselim se že novega izziva.
Damjana Kaplja
Damjana Kaplja sem doma iz okolice Železnikov. Živim na deželi, v grapi pod Ratitovcem. Čez nekaj mesecev bom dopolnila mejnik v življenju –postala bom upokojenka. V našem domu sem žena, mama, gospodinja, pogosto tudi »dirigentka«, zunaj pa predvsem fizična delavka. Ob vseh mojih zanimanjih mi nikoli ni dolgčas.
Od zgodnje pomladi do pozne jeseni obilno vrtnarim in nasadim polno rož. »Smrdelce« (Tagetes) so zakon. Že od nekdaj smo imeli živali pri hiši. Moja skrb zadnja leta so ena jata rac, en trop muckov in ena Žuža –nemška ovčarka. Super se imamo.
Že iz otroštva se zanimam za najrazličnejša ročna dela. Vezem že od 3. razreda, pletem od 7., osnove klekljanja sem se naučila ob koncu osnovne šole. Vseskozi sem tudi šivala, v začetku ročno. Za prvo počitniško plačo pa sem si kupila čisto pravi šivalni stroj.
Tudi moje šolanje in študij so bili povezani z vsem, kar se šteje v skupino »ženskih ročnih del«. Že vrsto let sem učiteljica biologije in gospodinjstva, poučujem pa predvsem gospodinjstvo in izbirne predmete s tega področja. Že sedmo leto mlade učim izbirni predmet vezenje. Vezenine učenk in učencev nadgradim v uporaben šivan izdelek -nakupovalne vrečke, nahrbtnike, torbe, blazine. Za različne starostne skupine sem vodila delavnice vezenja v krajevni knjižnici. Z učenci podaljšanega bivanja in jutranjega varstva pa smo se poleg šivanja in vezenja učili tudi kvačkanja. Po kvačkanju verižice, smo za dojenčke (igračke) nakvačkali kvadratke, iz katerih smo sešili dekice, blazine, šale, kapice in copatke.
Vsa leta se stalno izpopolnjujem na različnih tečajih in delavnicah. V Duo centru sem se učila šivati krpanke in vezenja. Zadnje čase sem redno obiskovala tečaje kvačkanja in šivanja v Lokalnem učnem središču v Železnikih. Naša občina in Ljudska univerza iz Škofje Loke sta nam omogočili večurne brezplačne delavnice.
Veliko informacij in idej za moje izdelke najdem v revijah, na spletu in ob druženjih z enako zainteresiranimi. Pred epidemijo smo se ob ročnih delih veliko družile z mladimi upokojenkami. Izdelovale smo predvsem vezene in kvačkane izdelke, ki smo jih pokazale na več občinskih razstavah. Sedaj pa kot zunanja sodelavka sekcije »Štrence« pri Društvu upokojencev Selške doline Železniki v dobrodelen namen kvačkam, vezem in šivam oblačila za Unicefove punčke iz cunj.
S sosedo sva našli skupni interes v vezenju rišeljeja. Ker obe stremiva k ohranjanju kulturne dediščine, sva pripravili dve samostojni razstavi na Čipkarskih dnevih v Železnikih, svoje vezenine pa sva predstavili tudi v prostorih občine Kamnik in na zadnjem Mednarodnem festivalu vezenja v Velenju.
Za sodelovanju v projektu Slovenija kvačka me je navdušila prijateljica Majda Gortnar, ki je med drugim tudi mentorica »Štrenc«. Sprva sem malo podvomila v moje sposobnosti in znanje.
»Bomo zmogli? Bomo ja.«
Sedaj sem del vaše – naše druščine in sicer bom kvačkala grb domače občine Železniki.
V vpogled vam nudim fotografije mojih dosedanjih kvačkanih izdelkov v tehniki c2c.
Srečno vsem želim
Damjana
Lidija Novak
